Rezervni sklad predstavlja pomemben del pri upravljanju večstanovanjskih objektov, saj je njegov namen v predčasnem zbiranju denarja za potrebna vzdrževalna dela v prihodnosti. Iz rezervnega sklada upravnik razporeja denar za večja popravila na stanovanjskih objektih, kot je na primer zamenjava strehe, zamenjava dotrajanih cevi, ureditev vhodnega prostora in obnova stopnišča, ki vodi na stanovanjsko ploščad. Vplačevanje v stanovanjski sklad ne predstavlja opcijske izbire, saj morajo vanj mesečno vplačevati vsi etažni lastniki večstanovanjske stavbe. Če v stanovanjih živijo najemniki, tedaj le-ti niso zavezani k vplačevanju sredstev v rezervni sklad, temveč morajo mesečni znesek poravnati lastniki stanovanja. V vsakem primeru pa je vplačevanje obvezno.

Upravitelj upravlja s sredstvi v rezervnem skladu

Upravnik vodi zbrana sredstva v rezervnem skladu na posebnem računu, ki je ločen od ostalih računov in od koder se sredstva porabljajo le, če je to dogovorjeno in določeno v predhodno sprejetem načrtu za sanacijo ali za katera druga večja popravila na stanovanjskem objektu.

Ker so sredstva zbrana na posebnem računu, so tudi ustrezno varovana. To pomeni, da sredstva v rezervnem skladu ne morejo biti del stečajne mase, če gre izbrano podjetje za upravljanje stavb v stečaj. Upniki upravitelja v stečaju prav tako ne morejo posegati v sredstva v rezervnem skladu.

Upravitelj stavbe ne more samovoljno določiti višine prispevka

Višina mesečnega prispevka v rezervni sklad je določena s posameznimi pravilniki in določbami in je zato upravitelj stavbe ne more samovoljno določiti. Upravnik lahko v dogovoru z nadzornim odborom etažnih lastnikov spreminja višino mesečnega prispevka v rezervni sklad, vendar mora imeti za to neko osnovo, kot je na primer nedavna zamenjava strehe. Sicer pa je višina mesečnega prispevka v rezervni sklad odvisna tudi od skupne površine posameznega lastniškega stanovanja, starosti nepremičnine in nedavne obnove stanovanjskega objekta.